Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Joan · Pridružen/-a: 09.01. 2012, 17:52 Prispevkov: 327

Vse zapiske v zvezi s predmetom MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO prosim objavljajte v to temo.

Speela · Pridružen/-a: 15.03. 2011, 13:01 Prispevkov: 6

Vprašanja pri predmetu MZP:

1.Katere pravne sistema poznaš in v katerega bi uvrstili slovensko civilno pravo?
2. Naštej pravne vire MZP v RS!
3. Določanje pristojnosti v družinskih zadevah (pristojnosti sodišč.....v družinskih sporih)!
4. Določanje pristojnosti v pogodbenih razmerjih (pogodbene obveznosti)!
5. Specifične posebnosti med dunajsko konvencijo in prodajno pogodbo po OZ! (Dunajska Konvencija vs. OZ glede prodaje blaga- razlike)
6. kaj so mednarodne prevozne klavzule in katere poznaš?
7. Opiši postopek arbitraže!
8. Zavračanje
1. Katere so glavne značilnosti angloameriškega pravnega sistema ( predvsem iz vidikov pravnih virov ) ?
2. Obrazloži pojem zavračanje !
3. Oblike pridobitve državljanstva po Zakonu o državljanstvu.
4. Pristojnost slovenskih sodišč v RS v pogodbenih razmerjih s tujim elementom.
5. Kakšne so specifike Dunajske konvencije o prodaji blaga v primerjavi z določili o prodajni pogodbi iz OZ ?
6. Katere INCOTERMS klavzule so v prid prodajalcu in katere kupcu ?
7. Katere so prednosti in pomanjlkivosti arbitražnega postopka za mednarodo reševanje sporov. Opiši postopek pred arbitražo, ki bi lahko bila v RS uporabna za reševanje sporov.

1. Katere so glavne značilnosti romanskega pravnega sistema in v katerih državah ga zasledimo?
2. Katere mednarodne in regionalne ekonomske organizacije poznaš?
3. Obrazloži pojem zavračanje!
4. Kateri sekundarni viri EU urejajo kolizijska pravila?
5. Kakšne so specifikacije DK o prodaji blaga v primerjavi z določili o prodajni pogodbi iz OZ?
6. Pristojnost sodišč RS v sporih med zakoncema!
7. Opišite postopek priznavanja sodnih odločb po uredbi 44/2001 in po ZMZPP!

1. Pravni viri in pravila pri priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb.
2. Pravni viri in pravila pri pogodbenih razmerjih.
3. Razlike glede kršitev pogodb po OZ in DK.
1. Način pridobitve državljanstva po zakonu o državljanstvu.
2. Sekundarni pravni viri EU, ki urejajo MZP (naštej in opiši).
3. Pravna ureditev nakupa nepremičnin v RS za tujce.
4. Specifike Dunajske konvencije o prodaji blaga v primerjavi s prodajno pogodbo iz OZ.

vinta · Pridružen/-a: 15.03. 2011, 10:19 Prispevkov: 3

Kje lahko dobimo slajde dr. Dežmana? Menda na strani pf v mb, vendar nisem našel.

Joan · Pridružen/-a: 09.01. 2012, 17:52 Prispevkov: 327

Mednarodno zasebno pravo - izpit (11.3.2011)
1. Katere so glavne značilnosti angloameriškega pravnega sistema ( predvsem iz vidikov pravnih virov ) ?

2. Obrazloži pojem zavračanje !

3. Oblike pridobitve državljanstva po Zakonu o državljanstvu.

4. Pristojnost slovenskih sodišč v RS v pogodbenih razmerjih s tujim elementom.

5. Kakšne so specifike DK o prodaji blaga v pprimerjavi z določili o prodajni pogodbi iz OZ ?

6. Katere NCOTERMS klavzule so v prid prodajalcu in kupcu ?

7. Katere so prednosti in pomanjlkivosti arbitražnega postopka za mednarodo reševanje sporov. Opiši postopek pred arbitražo, ki bi lahko bila v RS uporabna za reševanje sporov.

Joan · Pridružen/-a: 09.01. 2012, 17:52 Prispevkov: 327

MZP odgovori na izpitna vprašanja
Mednarodno zasebno pravo – IZPITNA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Glavne značilnosti anglo-ameriškega sistema, z vidika pravnih virov:
Temeljna značilnost anglo - ameriškega pravnega sistema je razširjenost občega prava (običajev) in velik pomen sodne prakse t.i. precedenčni sistem (sodniki so dolžni o enaki primerih odločati enako). Sodbe višjih sodišč so zaradi splošne obveznosti v podobnih primerih formalni vir prava, kar pomeni, da jih morajo in smejo pri svojem zagovoru strank upoštevati odvetniki, kakor tudi sodniki pri razsojanju. V anglo - ameriškem sistemu, v primerjavi z evropskim, igra večjo vlogo procesno pravo in ne materialno, ideja o obsežnih in samozadostnih zakonov je temu sistemu tuja. Angleški sistem nima enotne ustane, ameriško pa enotno ustavo ima.

Pojasni pojem ZAVRAČANJE
Institut zavračanja je urejen v 6. členu ZMZPP, ki določa, da se v primerih, ko pravila tuje države, ki določajo, katero pravo je treba uporabiti, zavračajo na pravo Republike Slovenije, uporabi pravo Republike Slovenije, ne da bi se pri tem upoštevala njena pravila o napotilu, katero pravo se uporabi. Navedeno ne velja, kadar imata stranki pravico izbrati pravo.

Situacija ko domača kolizijska norma napoti samo na tuje substančno pravo, govorimo o stvarnem napotilu. Kadar pa domača kolizijska norma napoti tudi na kolizijska pravila tujega prava, govorimo o celotnem napotilu. Do zavračanja lahko pride samo pri celotnem napotilu. Stališče tujega prava je lahko tako, da odloči, da naj vprašanje odloči tisto pravo, ki je napotilo dalo (napotilo nazaj) ali pa stoji na stališču da je za ureditev odločujoče neko tretje pravo (napotilo naprej). Zavračanje nazaj se imenuje tudi zavračanje prve stopnje, zavračanje naprej pa napotilo druge stopnje. V našem ZMZPP se zavračanje v celoti upošteva, saj je treba upoštevati tudi kolizijske norme odkazanega prava (arg. čl. 6 ZMZPP). Ko pride do situacije napotila nazaj, zakon določa neposredno uporabo materialne norme domačega prava. V primeru zavračanja naprej pa je treba zopet upoštevati kolizijska pravila tega prava.

Pridobitev državljanstva po zakonu o državljanstvu

Državljanstvo Republike Slovenije se pridobi:
- po rodu:
- če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Republike Slovenije;
- če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, otrok pa je rojen v Republiki Sloveniji;
- če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je neznan ali je neznanega državljanstva ali je brez njega, otrok pa je rojen v tujini.
- z rojstvom na območju Republike Slovenije
- z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje
- po mednarodni pogodbi

Pristojnost sodišč RS v pogodbenih razmerjih s tujim elementom
Ločimo:
Ø SPLOŠNO PRISTOJNOST v zadevah s tujim elementom (48/1 ZMZPP) - slovensko sodišče je pristojno, če ima toženec stalno prebivališče oz. sedež v Sloveniji;
Ø SUBSIDIARNO PRISTOJNOST (48/2 ZMZPP) - če ima toženec začasno prebivališče v RS in nima stalnega prebivališča niti v Sloveniji niti v kakšni drugi državi.

V 3. odst. pa ureja ZMZPP splošno pravilo o mednarodni pristojnosti sodišč v nepravdnih zadevah: če z ZMZPP ni določeno drugače, je za odločanje v nepravdnem postopku pristojno naše sodišče, kadar ima oseba, zoper katero je vložen zahtevek, stalno prebivališče oz. sedež v naši državi. Kadar sodeluje v postopku ena sama oseba, je odločilno njeno stalno prebivališče oz. sedež.
Slovensko sodišče je izključno pristojno, če to določa ZMZPP ali kakšen drug zakon. Razlogi, zaradi katerih država določi izključno pristojnost svojih organov za obravnavanje določenih razmerij, so različni. Izključna pristojnost naj bi bila zadnje in najmočnejše sredstvo za zagotovitev uporabe državnega substančnega prava, poleg tega pa se navajajo še drugi razlogi:
posebna povezanost spornega razmerja z državo;
varstvo lastnih državljanov;
retorzija;
procesni razlogi itd.

Izključna mednarodna pristojnost ima dvojni učinek:
stranki je ne moreta izključiti s prorogacijsko pogodbo;
odločba, ki bi jo v taki zadevi izdalo tuje sodišče, pa se v naši državi ne prizna.

Izključna pristojnost je določena:
● objektivni kriterij: zaradi same materije (snovi);
● subjektivni kriterij; ko gre za osebe, za katere menimo, da so jim naši organi dolžni zagotoviti posebno varnost

Izključna pristojnost je torej določena zaradi pomembnosti spornega razmerja. Nanaša se predvsem na stvarnopravna in statusnopravna razmerja.

Specifike Dunajske konvencije o prodaji blaga v primerjavi z določili o prodajni pogodbi iz Obligacijskega zakonika.
Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga ureja mednarodno gospodarsko pogodbeno pravo in se NE uporablja za prodajo blaga, kupljenega za osebno ali družinsko rabo, prodajo na javni dražbi, vrednostnih papirjev, denarja, energije, ladji, .. Konvencija se uporablja za vse pogodbe o prodaji blaga, sklenjene med strankami, ki imajo sedeže na ozemlju različnih držav, če so te države pogodbenice konvencije ali če pravila mednarodnega zasebnega prava napotujejo na uporabo prava ene države pogodbenice. Stranki pogodbe lahko izključita uporabo konvencije tako, da določita pravo druge države, ki ni članica konvencije.

OZ temelji na ZOR-u, ki pa že zajema obe Haaški konvenciji, ki sta se vsebinsko prelili v Dunajsko konvencijo.

DK: ne predpostavlja nikakršne obličnosti za veljavno pogodbo; OZ: pogodba o prodaji blaga na obroke mora biti PISNA;

DK: jamstvo za stvarne napake - določila veljajo za vse pog. stranke enako; OZ: strožja določila za uveljanje stvarnih napak kadar gre za gospodarske pogodbe - krajši roki, hitrejši prenos tveganja na kupca;

DK: izhaja in enotnega pojma kršitve pogodbe (prodajalec mora dati kar je določeno v pogodbi brez odstopanj); OZ: izhaja iz dualističnega koncepta (pozna izpolnitev z napako in neizpolnitev obv.)

DK: kršitev pogodbe mora biti bistvena, da se lahko odstopi od pogodbe; OZ: nima kvalitativnega kriterija za odstop od pogodbe;

DK: izključuje prodajčevo odgovornost za telesne poškodbe/smrt, če bi nastopila zaradi blaga; OZ: pogodbena odgovornost je objektivna – odškodninska odgovornost - kjer odgovornost prodajalca ne glede na krivdo ni vedno izključena;

DK ne velja za potrošniške pogodbe; OZ določila o pogodbah veljajo kot lex generalis za vse vrste pogodb

INCOTERMS: kateri so v prid prodajalcu in kateri v prid kupcu.

Prevozne klavzule, INCOTERMS, se uporabljajo izključno za razmerje med prodajalcem in kupcem, torej izključno za urejanje razmerij o določeni prodajni pogodbi. Klavzule so lahko sestavni del prodajne pogodbe, praviloma pa niso sestavni del prevozne, špediterske ali kake druge pogodbe, ki se sklepajo tekom izpolnjevanja prodajne pogodbe.
Običajno se stranki dogovorita, da bo do določene točke v gibanju blaga od prodajalca do kupca nosil stroške, nevarnosti in druge obveznosti prodajalec, od določene točke naprej pa kupec. Stranki se lahko dogovorita, da je točka, kjer vse obveznosti preidejo s prodajalca na kupca pri prodajalcu, ali pri kupcu ali morda nekje vmes. Govorimo o t. i. kritični točki ("critical point") – KT. Glede na to, kam je kritična točka umeščena, INCOTERMS razlikuje štiri skupine klavzul: klavzule tipa E, F, C in D. Te klavzule so razvrščene glede na to, ali je kritična točka pri prodajalcu (to je klavzula tipa E), pri kupcu (klavzula tipa F) ali pa nekje vmes (klavzule C in D).

- E klavzula – prodajalec mora dati kupcu blago na razpolago v svojih lastnih prostorih
- F klavzula – prodajalec je dolžan prenesti blago do prevoznika, ki ga je izbran kupec
- C klavzula – prodajalec organizira in sklene prevoz, a brez rizika izgube, škode blaga (tovora) ali dodatnih stroškov zaradi dogodkov, ki nastanejo po odpremi blaga
- D klavzula – prodajalec krije vse stroške in riziko, tudi zavarovanje, vse dokler blago ni pripeljano v namembno državo (obveznosti prodajalca so pri D največje).

Prednosti in pomanjkljivosti arbitražnega postopka za mednarodno reševanje sporov. Postopki pred arbitražo, ki bi bili v RS primerni za reševanje sporov.

Tujo arbitražno sodno odločbo sodišče RS prizna:
- če se o sporni zadevi lahko po kogentnih predpisih RS razsoja na arbitraži
- če ni podana izključna pristojnost sodišča RS
- če učinek priznanja ali izvršitve odločbe ni v nasprotju z javnim redom RS
- če je podana vzajemnost
- če je spoštovano načelo obojestranskega zaslišanja
- če arbitražni dogovor ni bil kršen
- če je bila pogodba o arbitraži sklenjena v pisni obliki oz. z izmenjavo pisem, telegramov ali teleprinterskih sporočil
- če so bile vse stranke sposobne skleniti arbitražni sporazum po pravu, ki se uporablja za presojo njihove sposobnosti
- če je arbitražno sodišče odločilo v skladu s pooblastilom, določenim s pogodbo o arbitraži
- če je izrek arbitražne odločbe razumljiv

Stalna arbitraža pri GZS je samostojna in neodvisna arbitražna institucija, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije in je v Sloveniji edina splošna institucionalna arbitraža, ki omogoča domačemu in mednarodnemu poslovnemu okolju reševanje gospodarskih sporov z arbitražo in posredovanjem. Njena glavna naloga je zagotavljati celovito ponudbo storitev na področju arbitražnega reševanja sporov in drugih oblik alternativnega reševanja sporov, ki omogočajo hitro, zaupno, strokovno in gospodarsko reševanje sporov z arbitri in posredniki, ki so specialisti na posameznih področjih.

Katere pravne sisteme poznaš in v katerega bi razvrstil slovensko civilno pravo?

Kontinentalni (evropski) pravni sistem
- Germanska pravna družina (Nemčija, Avstrija, Švica, Slovenija, ..)
- Romanska pravna družina (Francija, Italija, Španija)
- Skandinavska pravna družina

Angloameriški pravni sistem
- Angleško pravo
- Ameriško pravo

Viri mednarodnega zasebnega prava v Sloveniji.

- Ustava
- Primarni in sekundarni viri Evropske Unije
- Zakoni (ZMZPP (1999), Zakon o tujcih, Zakon o tujih vlaganjih, Stvarnopravni zakonik, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o zaposlovanju tujcev, Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, Zakon o menici, Zakon o čeku, Zakon o industrijski lastnini, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Zakon o pomorski in notranji plovbi, Zakon o obligacijskih in temeljnih materialnopravnih razmerjih v zračni plovbi, ..)
- Bilateralne in multilateralne konvencije (Bruseljska I. uredba, Bruseljska II. uredba, Uredba Rim I., Uredba Rim II., Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, ..)
- Običajno pravo
- Sodna praksa
- Pravna znanost

10. Določanje pristojnosti v družinskih zadevah (pristojnost sodišč v družinskih sporih)

Sodišče RS pa je pristojno tudi v primerih:
- če sta oba zakonca državljana RS, ne glede na to, kje imata stalno prebivališče
- če je tožnik državljan RS in ima stalno prebivališče v RS
- če sta imela zakonca svoje zadnje stalno prebivališče v RS, tožnik pa ima ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v RS
- če sta zakonca tuja državljana, ki sta imela zadnje skupno prebivališče v RS, vendar le če toženec v to privoli in če to dopuščajo tudi predpisi države, katere državljana sta zakonca
- če se spor nanaša na premoženje v Sloveniji

11. Določanje pristojnosti v pogodbenih razmerjih s tujim elementom
1. odst. 19. člena ZMZPP določa, da se za pogodbo uporabi pravo, ki sta ga izbrali stranki, če ZMZPP ali mednarodna pogodba ne določa drugače. ZMZPP v 2. odst. 19. člena določa, da je lahko volja strank o izbranem pravu izražena izrecno ali pa mora nedvoumno izhajati iz pogodbenih določil ali drugih okoliščin. Takšna določila ali okoliščine so lahko npr. uporaba posebne terminologije, izbira valute, določitev izpolnitvenega kraja, prorogacija sodišča, dosedanja praksa itd.

Če stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano. Če posebne okoliščine ne napotujejo na drugo pravo, se šteje, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, stalno prebivališče oz. sedež.

Za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine, je treba vedno uporabiti pravo države, na katere ozemlju je nepremičnina (23. člen ZMZPP).

Temeljne navezne okoliščine:
- Lex loci solutionis
- Lex loci stipulationis
- Lex in transitu
- Lex rei sitae

Subsidiarna pristojnost:
Predvsem kadar ima toženec stalno prebivališče ali sedež v RS

Prorogacija pristojnosti:
Če je vsaj ena stranka državljan Slovenije ali pravna oseba s sedežem v RS.

12. Mednarodne prevozne klavzule, in katere poznaš

Prevozne klavzule, INCOTERMS, se uporabljajo izključno za razmerje med prodajalcem in kupcem, torej izključno za urejanje razmerij o določeni prodajni pogodbi. Klavzule so lahko sestavni del prodajne pogodbe, praviloma pa niso sestavni del prevozne, špediterske ali kake druge pogodbe, ki se sklepajo tekom izpolnjevanja prodajne pogodbe.
Običajno se stranki dogovorita, da bo do določene točke v gibanju blaga od prodajalca do kupca nosil stroške, nevarnosti in druge obveznosti prodajalec, od določene točke naprej pa kupec. Stranki se lahko dogovorita, da je točka, kjer vse obveznosti preidejo s prodajalca na kupca pri prodajalcu, ali pri kupcu ali morda nekje vmes. Govorimo o t. i. kritični točki ("critical point") – KT. Glede na to, kam je kritična točka umeščena, INCOTERMS razlikuje štiri skupine klavzul: klavzule tipa E, F, C in D. Te klavzule so razvrščene glede na to, ali je kritična točka pri prodajalcu (to je klavzula tipa E), pri kupcu (klavzula tipa F) ali pa nekje vmes (klavzule C in D).

- E klavzula – prodajalec mora dati kupcu blago na razpolago v svojih lastnih prostorih
- F klavzula – prodajalec je dolžan prenesti blago do prevoznika, ki ga je izbran kupec
- C klavzula – prodajalec organizira in sklene prevoz, a brez rizika izgube, škode blaga (tovora) ali dodatnih stroškov zaradi dogodkov, ki nastanejo po odpremi blaga
- D klavzula – prodajalec krije vse stroške in riziko, tudi zavarovanje, vse dokler blago ni pripeljano v namembno državo (obveznosti prodajalca so pri D največje).

13. Postopek arbitraže
Postopek arbitraže je sredstvo reševanja sprov (domačih, kot tudi tisti z mednarodnim elementom). Arbitraža oziroma razsodišče je organ, ki je sestavljen iz razsodnikov. To število je ponavadi liho. Stranki v sporu lahko spor preneseta v pristojnost arbitraži tako, da v pogodbi dodata klavzulo, ki določa pristojnost arbitraže, ter postopek izbire arbitrov. Lahko pa se stranki s posebnim dogovorom dogovorita, da bosta spor reševali pred arbitražo. Bistvena razlika med arbitražo in sodiščem je ta, da arbitre ponavadi izbirata stranki v sporu. Prav tako lahko stranki v sporu določita po katerih pravilih naj arbitri odločajo in katera načela naj upoštevajo (predvsem načelo abstraktne pravičnosti ex aequo et bono). Odločitev arbitražnega sodišča je zavezujoča. V nekaterih primerih je zoper razsodbo arbitražnega sodišča možna revizija (ko sodišče ne razsodi v okviru svojih pristojnosti ali če prekorači svoje pristojnosti).

V prid arbitražnemu sojenju se običajno navaja, da je postopek hitrejši, bolj prožen in cenejši ter da je v njem pogosto mogoče doseči pravičnejšo rešitev spora, ker arbitraža ni tako strogo vezana na določen pravni sistem, ampak jo stranke lahko pooblastijo, da odloči po načelih pravičnosti. V mednarodnem pravnem prometu se tem razlogom pridružuje še nezaupanje strank do vodenja postopka pred tujim sodiščem, še zlasti, če je to sodišče države, ki ji pripada nasprotna stranka. Tako se zdi strankam pogosto bolj sprejemljivo, da zaupajo odločanje o sporu arbitraži, s tem pa izključijo pristojnost državnih sodišč.

14. Romanski pravni sistem in katere države mu pripadajo
Pripadajo mu naslednje države: Francija in kolonije, Luksemburg, Nizozemska, Belgija, Romunija, Italija, Španija, Južna Portugalska, Srednja Amerika.

V času Napoleona se sprejme CODE CIVIL. Zakon je pisan za posameznike in ne le za strokovnjake. Izhaja iz idejnega mota francoske revolucije – ENAKOST, SVOBDA, SVOBODNA VOLJA, LASTNINA). Gre za prehod v zgodnji kapitalistični sistem, pred tem ni bilo enakosti in zasebne lastnine. Zasebno lastnino je imel le vladar. Odpravi se stanovska privilegiranost.

15. Mednarodne ekonomske in regionalne organizacije
Ekonomske organizacije: Mednarodno denarni sklad, OECD, Svetovna banka,

16. Pristojnosti Sodišč RS pri zakonskih sporih

17. Kateri so sekundarni viri v EU ki določajo kolizijske norme
Uredbe, direktive, priporočila, navodila in odločbe EU
18. Razloži postopek uveljavljanja tujih sodnih odločb po uredbi EU44/2001 in ZMZP.
Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodne oblasti. Zlasti ne zajema davčnih, carinskih ali upravnih zadev.

Ta uredba se ne uporablja za:
a) Osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb, za premoženjska razmerja iz zakonske zveze, oporoke in dedovanje
b) Stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih podjetji ali drugih pravnih oseb, postopek prisilne poravnave in podobne postopke
c) Socialno varnost
d) Arbiražo

Izraz država članica pomeni vse države članice EU z izjemo Danske.

Sodna odločba izdana v DČ, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začetki kakršen koli poseben postopek. Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje sodne odločbe, lahko v skladu s postopkom iz oddelkov 2, 3 tega poglavja, te uredbe zahteva, da se sodna odločba prizna. Če je izid postopka pred sodiščem države članice odvisen od odločitve o priznanju kot o predhodnem vprašanju lahko o priznanju odloči to sodišče.

Sodna odločba se ne prizna če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. Če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost. Če je nerazdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v isti državi članici v kateri se zahteva priznanje. Če je nerazdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje.

Pod nobenimi pogoje tuje sodne odločbe ni dovoljeno preverjati glede njene vsebine.
(vir: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2001R0044:20070101:SL:PDF )

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli